Sestavljanje vlade se je tudi uradno začelo, na Golobovo povabilo so se odzvali SD, Levica, Demokrati in Resni.ca

V Kristalni palači, kjer domuje Gibanje Svoboda, so se začeli prvi formalni pogovori za vstop v vlado, ki bi jo vodil aktualni premier Robert Golob. Predsednik Gibanja Svoboda je na srečanje povabil predsednike vseh parlamentarnih strank, ki so se na nedeljskih volitvah uvrstile v državni zbor, razen prvaka SDS Janeza Janše, ob tem pa je napovedal, da želi sestaviti "široko koalicijo oziroma vlado narodne enotnosti".

"Prihajajo težki časi in prav je, da vsi tisti, ki imamo Slovenijo v srcu, nekaj skupaj naredimo za to," je v objavi na družbenem omrežju Facebooku pred današnjim sestankom sporočil Golob.

Ob prihodu na srečanje je izjavo dal samo predsednik SD Matjaž Han. Dejal je, da bo glede na razmerja moči med strankami novo vlado težko sestaviti in da bodo pogovori trajali kar nekaj časa. Glede neudeležbe NSi na današnjem srečanju je povedal, da v tem trenutku "noben politik nima privilegija, da zaradi svojih ambicij ne gleda na državo".

Komentiral je tudi sporočila Demokratov in Resni.ce, da v vlado, v kateri bi bila tudi Levica, ne bi šli. "Vsako izključevanje bo težko za kogarkoli, ki bo sestavljal vlado," je dejal Han. Poudaril je še, da bodo na današnjem pogovoru težko prišli do zaključka, ker več kot tretjine parlamenta ni na sestanku. Na vprašanje, ali se je SD pripravljena odreči Levici kot potencialnemu koalicijskemu partnerju, pa je odgovoril, da glede tega ne bi delal nobenih zaključkov. "Imam pa to državo preveč rad, da se vlada ne bi sestavila zaradi nekih odločitev posameznika," je dodal Han.

Zaveda se, da so ena od možnih opcij tudi predčasne volitve, a opozarja, da zaradi težkih razmer v svetu in doma zavlačevanje z oblikovanjem vlade ne bi bilo dobro za državo.

Golob: Slovenija danes bolj kot kadarkoli potrebuje povezovanje in sodelovanje

Kot pripravo na današnji pogovor je mogoče prepoznati že včerajšnjo sejo sveta za nacionalno varnost, na katero je Golob povabil prvake vseh novoizvoljenih strank. Na njej so obravnavali dve točki. Pod točko "tuji vplivi na volitve v Sloveniji" naj bi osvetlili nezakonito snemanje pogovorov z nekaterimi prepoznavnimi Slovenci, do katerega naj bi po ugotovitvah Sove prišlo z namenom vplivanja na volitve po obisku izraelskih paraobveščevalcev na sedežu SDS.

Z obravnavo te točke na seji SNAV naj bi želel Golob tudi vplivati na manjše stranke, da bi se težje pridružile morebitni Janševi vladi.

Druga točka na seji SNAV so bile krizne razmere v svetu in energetska varnost. "Glede na zaostrene razmere v svetu in vse glasnejše napovedi o prihajajoči gospodarski krizi Slovenija danes bolj kot kadarkoli potrebuje povezovanje in sodelovanje," je po seji sporočil predsednik vlade.

Ob tem je dodal, da je današnji sestanek "vseh demokratičnih parlamentarnih strank namenjen iskrenemu iskanju skupnih rešitev in poti, kako Slovenijo in gospodarstvo narediti bolj konkurenčno v zahtevnih mednarodnih razmerah, kajti le s krepitvijo gospodarstva lahko pomagamo obvarovati naše ljudi pred prihajajočo krizo".

NSi v imenu skupne liste zavrnila Golobovo povabilo na srečanje

Vendar pa je Nova Slovenija povabilo na današnje srečanje v imenu skupne liste NSi, SLS in Fokus zavrnila. Kot razlog je navedla "maščevalno in razdiralno politiko aktualne vlade, ki je teptala in z davki ter predpisi stiskala obrtnike, podjetnike, zdravnike, kmete in vse ostale, ki so pokazali, da želijo delati".

NSi torej ne vidi osnove, ki bi jo "z Gibanjem Svoboda povezovalo v vrednotah in programskih izhodiščih". Včeraj zvečer se je z daljšim zapisom na družbenem omrežju X oglasil tudi prvak NSi Jernej Vrtovec. Zapisal je, da je sicer vedno verjel v povezovanje, sodelovanje in iskren dialog, a da so volivci na volitvah izrekli veliko nezaupnico vladi Roberta Goloba.

"Desna sredina je dosegla največ glasov do sedaj in 43 mandatov. Do njih moramo ravnati odgovorno, zato si bomo prizadevali, da pridemo do koalicije, ki so jo ljudje najbolj množično podprli - desnosredinske koalicije," je poudaril Vrtovec in dodal, da pri njih "beseda velja".

NSi se je sicer v preteklosti pogovarjala o vstopu v več vlad, ki so jih sestavljali predsedniki levosredinskih strank, a se za ta korak ni nikoli odločila.

Logar in Stevanović ne bi sodelovala v vladi, v kateri bi bila Levica

Premier Golob je pred tokratnimi volitvami vztrajno poudarjal, da želi biti tudi v prihodnje na čelu levosredinske vlade, ki bi jo sestavljale sedanje koalicijske partnerice Svoboda, SD in Levica. A je sedanji vladni trojček v nedeljo dobil zgolj 40 poslanskih mest, zato bo moral partnerje iskati tudi na desni sredini.

S tega dela političnega prostora sta se torej današnjega pogovora pri Golobu udeležila le prvak Demokratov Anže Logar in predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović. Oba namreč poudarjata, da se bosta odzvala na vsa povabila na pogovore o oblikovanju nove vlade. Na današnje srečanje pa sta prišla s sporočilom, da ne bosta sodelovala v vladi, v kateri bi bila stranka Levica.

Logar je sicer tik pred volitvami napovedal, da Demokrati ne bi šli v vlado, ki bi jo vodila Robert Golob ali Janez Janša. Po volitvah, na katerih so Demokrati s šestimi izvoljenimi poslanci dosegli precej slabši rezultat, kot so pričakovali, Logar pa ni bil izvoljen za poslanca, je v svojih izjavah bolj spravljiv.

Kot ključno za dogovor o vstopu Demokratov v koalicijo navaja program prihodnje vlade. Opozarja na prihajajoče zahtevne razmere, ki v dobro državljanov terjajo širok dogovor in stabilno vlado. Izpostavlja koalicijsko kombinatoriko, po kateri bodo v primeru, če Demokrati ne bodo v vladi, potrebne predčasne volitve.

Pomembnejšega koraka pri oblikovanju koalicije udeleženci pogovorov danes ne pričakujejo

Zoran Stevanović pa je po predvolilnem izključevanju sodelovanja v Golobovi in še zlasti v Janševi vladi na volilni večer že izpostavljal, da stranko Resni.ca zanimajo notranje, zunanje in finančno ministrstvo, na današnji pogovor pa je prišel s sporočilom, da se najbolj vidijo v vlogi konstruktivne opozicije.

Da bi že danes prišlo do kakšnega pomembnejšega koraka pri oblikovanju koalicije, udeleženci srečanja ne pričakujejo. Ocenjujejo, da se bodo usklajevanja vlekla več tednov, morda celo več mesecev.

Prvi pomembnejši pokazatelj, ali bo do dogovora lahko prišlo in v katero smer naj bi ta šel, sicer poznavalci izpostavljajo glasovanje o predsedniku parlamenta na konstitutivni seji državnega zbora, ki bo predvidoma 10. aprila.